»Vem, da propadam, a mi je vseeno«: Izpoved o apatiji, ki razkriva temno stran sodobne nepovezanosti

Živimo v svetu, ki hvali neumorno trdo delo, nenehno osebnostno rast in vsakodnevno optimizacijo življenja. A kaj se zgodi, ko posameznik preprosto ugasne? Ko se povsem zaveda, da njegovo življenje drsi proti dnu, pa vseeno ne začuti niti najmanjše želje po ukrepanju?

Pred nami je zgodba človeka, ki je odkrito priznal, da so njegove življenjske navade postale uničujoče. Prehrana temelji na nezdravi hrani, fizične aktivnosti ni, šolske in poslovne obveznosti ostajajo neopravljene. Dnevi minujeta ob neskončnem brskanju po spletu in popolni izolaciji od prijateljev ter družine.

Read nextDramatičen preobrat v Marvelu: Je bil zvezdnikov odziv na odpoved serije v resnici genijalna poteza?

Najbolj nenavaden vidik te izpovedi pa ni pomanjkanje aktivnosti, temveč popolna izguba občutka nagrade. Posameznik pojasnjuje, da je v preteklosti že dosegal odlične rezultate – imel je boljše ocene, boljše zdravje in trdna prijateljstva. Vendar ga noben od teh uspehov ni zares osrečil. Trud mu predstavlja neizmeren napor, dosežek pa ne prinese nobenega zadoščenja.

Ob tem se poraja vprašanje: ali gre za kraj krajše poti, kjer se človek zavestno odloči za vlogo žrtve, ali pa smo pričami hudi obliki izgorelosti in depresije?

Javnost se je ob tej zgodbi razdelila na dva izrazita tabora.

Your brand, right here.Reach story-obsessed listeners in 45+ languages → advertise on Avonetics

Ena stran zagovarja nepopustljivo osebno odgovornost. Kot je pripovedovalca opozoril eden od opazovalcev, namen neprijetnega truda ni v tem, da uživamo med samim procesom, ampak v končnem rezultatu. Po njihovem mnenju je ključno, da posameznik preneha razmišljati o stvareh, ki jih ne maral, ter jasno opredeli svoje dejanske želje.

Druga stran pa opozarja na opozorilne znake duševne stiske. Nezmožnost občutenja veselja ob uspehu, znana tudi kot anhedonija, je eden ključnih simptomov depresije. Neko mnenje se je glasil, da ne gre za pomanjkanje volje, temveč za sistemsko izčrpanost možganov, koder klasični motivacijski nasveti naredijo več škode kot koristi. Strokovna pomoč je v takem primeru edina prava pot.

Obe strani pa se strinjata v eni stvari: prvi korak mora vedno narediti posameznik sam, pa naj bo to odločitev za spremembo navad ali pa odločitev za obisk terapevta.

Tudi voditelja oddaje Nova Verzija sta v najnovejši epizodi podrobneje soočila ta dva pogleda in poiskala razsodbo o tem, kje se konča lenoba in začne boj za duševno zdravje.