Skrivnost stvarjenja: Ali je zgodba o Adamu in Evi izposojena od Sumercev?

Vprašanje o izvoru svetopisemskih besedil znova dviguje prah med teologi, zgodovinarji in verniki po vsem svetu. Vse se je začelo z novim valom razprav o starodavni mezopotamski literaturi, zlasti o sumerskem mitu o Enkiju in Ninhursag. Ta tisočletja stara pripoved vsebuje presenetljive motive, ki neustavljivo spominjajo na prvo knjigo Svetega pisma. V sumerskem izročilu bog Enki zaužije prepovedane rastline, nakar zboli, ozdravi pa ga boginja Ninti. Prav njeno ime nosi neverjetno dvojnost: v sumerskem jeziku beseda »ti« pomeni tako »rebro« kot »oživiti«. Ta jezikovna igra neposredno spominja na biblijsko pripoved o stvarjenju Eve iz Adamovega rebra in njenem nazivu »mati vseh živih«. Za mnoge iskrene vernike je to odkritje sprožilo val resnih dvomov. Če so Sumerci zapisali te zgodbe stoletja pred nastankom prvih hebrejskih spisov, se poraja neprijetno vprašanje: ali je Sveto pismo res neposredna Božja beseda ali zgolj predelava babilonskega in sumerskega kulturnega izročila? Razprava se hitro širi med tistimi, ki iščejo odgovore na vprašanje o pristnosti verskih resnic. Eno stališče odločno zagovarja avtentičnost biblijskega sporočila. Nekateri poznavalci poudarjajo, da so dogodki iz pradomovine človeštva tisočletja živeli v ustnem izročilu, še preden se je razvila prva pisava. Dejstvo, da so Sumerci prej iznašli klinopis in prvi zapisali svojo različico, po njihovem mnenju pomeni le to, da je sumerski zapis popačena oblika resničnega pradavnega dogodka, ki ga je Sveto pismo ohranilo v čisti duhovni luči. Drugi opozarjajo na osupljivo dejstvo, da podobne zgodbe o vesoljnem potopu in stvarjenju najdemo celo med avtohtonimi plemeni v Amazoniji, ki nikoli niso imela stika z Bližnjim vzhodom. To naj bi dokazovalo, da človeštvo deli resničen skupni zgodovinski spomin na kataklizmične dogodke in začetke bivanja. Nasprotni tabor pa ostaja neomajen v svoji skepsi. Kritiki trdijo, da tako natančnih jezikovnih povezav, kot je sumerska besedna igra z rebrom, ni mogoče pojasniti zgolj s splošnim ustnim izročilom. Prepričani so, da so hebrejski pisci med bivanjem v Mezopotamiji preprosto ponotranjili tamkajšnjo mitologijo in jo prilagodili lastnemu monoteističnemu pogledu na svet. Istočasno z duhovnimi pretresi v verskem svetu odmeva pomembna novica iz Egipta. Dolgotrajni spor glede lastništva zemljišč med egiptovsko državo in starodavnim grškim pravoslavnim samostanom svete Katarine na Sinaju je končno dobil epilog. Obe strani sta dosegli zgodovinski dogovor, ki ohranja avtonomijo tega samostana iz šestega stoletja, zgrajenega ob vznožju Gore Sinaj. Ta diplomatski uspeh dokazuje, da se mora tudi najbolj sveta tradicija nenehno prilagajati izzivom sodobnega sveta in pravnim okvirom, da ohrani svojo nemoteno duhovno poslanstvo. Voditelja naše oddaje v novi epizodi brez zadržkov razgrinjata te napete zgodovinske dileme in iščeta odgovore na vprašanje, kje se v resnici skriva resnica.