Karton, spodrsljaji in bruhajoči levi: Kako je bil leta 1911 videti prvi filmski Trojanski konj?

Leta 1911, ko je bil svet še daleč od prve svetovne vojne in ko računalniški učinki niso obstajali niti v najdrznejših sanjah, je italijanska kinematografija ustvarila nekaj nezaslišanega. Na filmska platna je prišel film 'Padat Troje', prvi celovečerni poskus uprizoritve znamenite antične legende o trojanskem konju. A ko si ta filmski spomenik ogledamo z današnjimi očmi, se meja med zgodovinsko mojstrovino in nenamerno komedijo popolnoma izbriše.

Sodobni opazovalci in ljubitelji popkulture ob ponovnem odkritju tega nemega spektakla ne morejo skriti izrazitega začudenja. Prva stvar, ki pade v oči, so kulise. Vrata legendarne Troje so videti narejena iz izjemno tankega kartona, celotna scenografija pa je povsem ploščata, kot bi igralci nastopali pred naslikano steno v osnovnošolski predstavi. Kakor je pripomnil en od komentatorjev, je celoten trojanski konj videti kot nekaj, kar bi danes po znižani ceni naročili preko spleta za pustovanje.

Read nextBikini na poslovnem potovanju sprožil pisarniško vojno: 'Sodelavci so te gledali, to je neprofesionalno!'

Posebno pozornost pa pritegne trenutek okoli šestnajste sekunde filma, ko se eden od igralcev med dramatičnim tekom skoraj opotakne in pade. V današnjem času bi režiser takoj prekinil snemanje in zahteval ponovitev kadrja. Leta 1911 pa je bila filmski trak tako dragocen in čas tako omejen, da so ustvarjalci napako preprosto pustili v končnem izdelku. Zgodovinska natančnost kostumov prav tako šepaje sledi domišljiji ustvarjalcev, saj čelade in ščiti delujejo vse prej kot grško.

A to še ni vse. Film drži še en povsem bizarne vrste primat. To je prvi zabeleženi film v zgodovini kinematografije, v katerem se pojavi kip leva, ki iz ust bruha vodo. Eden od opazovalcev je hudomušno zapisal, da so po tem filmu praktično vsi nemi filmi nenadoma morali imeti svojega bruhajočega leva, čeprav nihče v resnici ne ve, zakaj je ta detajl postal tako neizmerno priljubljen.

Your brand, right here.Reach story-obsessed listeners in 45+ languages → advertise on Avonetics

Kljub smešnim pomanjkljivostim pa mnogi ljubitelji filma poudarjajo, da ima projekt neoporečen šarm. Ročno izdelani praktični učinki in pionirski pogum ustvarjalcev iz leta 1911 nosijo v sebi več obrtniške duše kot marsikateri sodobni hollywoodski blokbaster, preplavljen z zeleno sliko. Obenem pa mnogi priznajo, da imajo nemi filmi zaradi hitrih gibov in preuveličanih izrazov obrazov vedno tudi nekakšen srhljiv, skoraj jeziv priokus.

Kako pa na to stoletno filmsko bizarnost gledata naša voditelja in kakšno sodbo sta sprejela v najnovejši razpravi? Vse to in še več podrobno obdelujeta v sveži epizodi podkasta Blišč in Čveki.